Na kmetijah so medtem obrnili prvi list novega Kmečkega koledarja KIS, ki naj bi bil skozi vse leto spremljevalec južnokoroških kmetic in kmetov. Ob trdoživosti kmečkega življa je značilno še nekaj: to je njegova prepoznavnost navzven, o kateri govori zbornični svetnik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) Štefan Domej.

Na kmetijah so medtem obrnili prvi list novega koledarja Kmečke izobraževalne skupnosti (KIS) za leto 2015. Tistim pa, ki se zanimajo za kmetijstvo v Sloveniji, po želji posredujejo tudi „Kmečki glas“. KIS je leta 1988 vzklila iz zavesti za ohranje in utrjevanje identitete kmetic in kmetov na južnem Koroškem.

Urejeno okolje – življenjska kakovost

Ohranjanje življenjske kakovosti na podeželju je najtesneje povezano s kmetijstvom in z načinom kmetovanja. Le gospodarsko močna podlaga kmetov in urejeno okolje zagotavljata pa življenjsko kakovost podeželskega prebivalstva. V duhu teh besed je pred nekaj več kot letom dni, decembra 2013, ob pogledu na 25 let Kmečke izobraževalne skupnosti razmišljal Miha Zablatnik. Primer onesnaženja okolja v dolini Krčice pa potrjuje njegove besede o okolju prijaznem načinu kmetijskega gospodarstva. Če je direktor Kmetijske zbornice Hanzi Mikl pomen Kmečke izobraževalne skupnosti razložil s prispodobo kvasa, brez katerega ni dobrega kruha, to še posebno izraža Kmečki koledar.

Kmečki praznik SJK KIS Sele Domej Štefan

Ob trdoživosti kmečkega življa pa je značilno še nekaj: to je njegova prepoznavnost navzven, o kateri govori zbornični svetnik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov (SJK), vodja frakcije Štefan Domej. V svoja razmišljanja pa vnaša tudi vidike posredovanja znanja in izkušenj v domačem kraju, regionalno in čezmejno.

E5 energetski nagrada e5 Miha Zablatnik Bilčovs

Predstavitev koledarja je bila meseca decembra v Domu prosvete v Tinjah. V žarišče svojih razmišljanj je tedaj predsednik KIS Miha Zablatnik postavil ohranitev kmečkega gospodarjenja, ter razumevanje za vrednote kmetijstva in gozdarstva. Govor v Tinjah je zaključil z željo, da bi še naprej ostali gospodarji na svoji zemlji in znali veselje, da je kmetovanje nekaj lepega, posredovati tudi mlajšim rodovom.