O zaščiti kmečke zemlje in prekomejnih projektih
V Tinjah zasedanje AGRA Slomak – Minulo sredo, 27. marca, je v Tinjah na sedežu KIS, Kmečke izobraževalne skupnosti, bilo redno zasedanje Koordinacije AgraSlomak, prekomejne pobude za sodelovanje slovenskih zamejskih kmečkih izobraževalnih in zastopniških ustanov.
Tinje Gostitelja zasedanja sta bila Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) ter Kmečka izobraževalna skupnost KIS. Zasedanja so se udeležile zamejske kmečko-zastopniške organizacije iz Porabja na Madžarskem, Gorskega Kotarja na Hrvaškem, Kmečke zveze Trst, ki zastopa slovenske kmetice in kmete v Furlaniji-Julijski krajini ter seveda predstavniki SJK in KIS. Slovensko ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo je zastopala ministrica Aleksandra Pivec.
Po pozdravu predsednika KIS Mihe Zablatnika je Olga Voglauer navzoče seznanila s poglobljenim poročilom o narodno-političnem stanju na Koroškem, beseda pa je stekla tudi o delovanju KIS in SJK.
Kmečka zveza Trst, doslej razdeljena na več območnih zvez, se je združila v enotno organizacijo, ki bo odslej slovenskim kmetom v deželi okrepljeno in sistematično svoje usluge nudila v slovenščini. Dotlej teh uslug ni bilo. Precejšen problem za kmete v Furlaniji-Julijski krajini je režim Natura 2000, ker bremeni kmetovanje in ovira njegov razvoj. Prav tako bo treba preveriti izbiranje eu-jevskih projektov, ker trenutna praksa zapostavlja zamejske partnerje, potrebna pa bo tudi zaščita vinskih sort v Brdih.
Iz Porabja je prišla razveseljiva vest, da ima Madžarska posluh za manjšinske zadeve in da slovenska vzorčna kmetija v Gornjem Seniku za celotno okolico postaja zgled sodobnega kmetovanja. Tudi tu je Natura 2000 cokla pri razvoju.
V Gorskem Kotarju prevzema tamkajšnja KIS vlogo učiteljice in svetovalke tamkajšnjega avtohtonega slovenskega prebivalstva. Poleg strokovnega svetovanja sedaj nudi tedenski dopolnilni pouk slovenščine.
Poročilo o delovanju SJK je dal župan in zbornični svetnik SJK Franc Jožef Smrtnik, ki je po zasedanju sprejel ministrico v svoji občini Železna Kapla. Smrtnik je zahteval, da morajo prekomejni projekti tudi trajnostno koristiti ohranjanju in preživetju slovenskega življa.
Ministrica Aleksandra Pivec je poudarila važnost strateških vsebin v prekomejnih projektih in glede prihodnje slovenske kmetijske politike zahtevala premike v korist kmetov in ekologije. To velja tako za trg kot tudi za zaščito podeželja pred nekontrolirano urbanizacijo in pa splošno skrb za dobro prehrano. Izobraževanje kmetic in kmetov, tehnološki razvoj in digitalizacija, prenos znanja, pomladitev slovenskega kmetijstva, zaščita slovenskih kmetijskih zemljišč in prepoved energetskih rastlin na kmetijskih površinah, vse to so ključne točke prihodnje slovenske kmetijske politike.
Ministrica je po zasedanju obiskala Železno Kaplo in Sele.